22. decembra 2025
Športne poškodbe so pogost izziv pri vrhunskih in rekreativnih športnikih, saj pogosto povzročajo dolgotrajne bolečine in omejujejo gibanje. Danes zdravljenje športnih poškodb ne pomeni več le počitka ali operacije – vse večjo vlogo ima regenerativna medicina, ki v ortopediji postaja standard sodobnega, celostnega pristopa. O sodobnem zdravljenju poškodb, regeneraciji po poškodbi ter vračanju v šport brez bolečin smo se pogovarjali z dr. Nikom Žlakom, dr. med., specialistom ortopedije, iz medicinskega centra Barsos.
Katera je najpogostejša poškodba med rekreativnimi športniki?
Najpogostejša poškodba je zvin gležnja. Do nje pride, ko se stopalo zvije navznoter, pri čemer se preveč raztegnejo ali pretrgajo stranske vezi gležnja. Gre za najpogostejšo poškodbo pri številnih dejavnostih, kot so tek, ekipni športi tudi pohodništvo. Na drugem mestu so poškodbe zaradi prekomernega napora oz.preobremenitve (ang. overuse injuries). Med njimi sta najpogostejši patelofemoralni bolečinski sindrom (ang. runner’s knee) in tendinitis tetiv rotatorne manšete.
Katera je glavna napaka, ki privede do preobremenitvenih poškodb?
Osnovna napaka je vezana na načelo »prehitro, preveč, prekmalu« – agresivno povečanje intenzivnosti, trajanja ali pogostosti treninga, ne da bi telesu omogočili dovolj časa za prilagoditev. Dodatno k tem pripomore tudi slaba in nepravilna izvedba zaradi utrujenosti, prevelike uteži ali nezadostnega znanja. To vodi v stresno reakcijo tkiva, vnetje in mikropoškodbe.
Zakaj je terapija z trombocitno plazmo (PRP) danes tako pogosta tema v športni medicini?
Terapija z PRP (ang. Platelet-Rich Plasma) vzbuja veliko zanimanja kot obetavno, minimalno invazivno biološko zdravljenje. Vključuje injiciranje koncentrata pacientu lastnih trombocitov za spodbujanje celjenja in zmanjševanje vnetja pri kroničnih stanjih, kot so tendinopatije (npr. tekaško koleno, tendinitis ramenskih tetiv, teniški komole …) ter zgodnja obraba sklepov.
Gre za naravno alternativo dolgotrajnemu jemanju zdravil, injiciranju kortikosteroidov in invazivnejšim operativnim postopkom. Ni čudežna rešitev, je pa odlična podpora celoviti rehabilitaciji. Najbolj učinkovita je v kombinaciji z nadaljevanjem fizioterapije, ki rešuje vzrok poškodbe.
Poudariti pa je treba tudi, da njena klinična uporaba trenutno v veliki meri presega znanstvene dokaze, rezultati pa se lahko znatno razlikujejo od pacienta do pacienta.
Kje vidite največ napredka v ortopediji?
V kombinaciji pravilne in usmerjene diagnostike, jasno predstavljenih ciljih in pričakovanih izidih zdravljenja, minimalno invazivnih operativnih postopkih ter personalizirani rehabilitaciji.
- Minimalno invazivni postopki omogočajo kompleksne popravke sklepov skozi majhne zareze za manj bolečin in hitrejšo rehabilitacijo.
- Napredna tehnologija in personalizacija implantatov, uporaba robotike, naprednega slikanja in 3D-tiska za individualen, pacientu prilagojen pristop.
- Izboljšani protokoli okrevanja vključujejo predoperativno pripravo (ang. »pre-hab«), optimizirano obvladovanje bolečin in čim hitrejšo vrnitev v gibanje v luči realnih pričakovanj.
Zdravljenje ni samo injekcija ali operacija – najboljših rezultatov pridemo do, ko pacient razume svojo poškodbo in aktivno sodeluje v procesu zdravljenja.
Kdaj poiskati pomoč?
Priporočljivo je, da se posvetujete z zdravnikom, če imate:
- Vztrajajočo bolečino ali nelagodje, ki se po 3 – 5 dneh počitka, hlajenja z ledom in jemanja protivnetnih zdravil (NSAR) ne izboljša.
- Nestabilnost sklepa oz. občutek, da sklep „popusti“, je blokiran, se zatakne ali ne more normalno nositi teže.
- Vidne strukturne spremembe: opazno otekanje, izrazite modrice ali kakršno koli očitno deformacijo.
- Izguba funkcije ali nevrološki izpad: nezmožnost premikanja sklepa v celotnem obsegu gibanja ali opravljanja osnovnih dnevnih dejavnosti brez bolečin.
